Nekoč, pred davnimi, davnimi časi, pisalo se je leto 1147, je kralj za lastno razkošje in v veselje podložnikov dal zgraditi čudoviti grad. Dvor so ga poimenovali. Kralj je bil dobrega srca in je pošteno vladal, zato so okrog njegovega gradu kmalu zrasle hiške, iz katerih je nastala vasica. Ker je stala pred dvorom, so jo poimenovali Preddvor ...
Časi so bili težki, vladanje naporno in kralj je kmalu umrl, grad dvor pa je nato zamenjal nešteto lastnikov. Po več stoletjih burnega dogajanja so se mu zadnji lastniki odpovedali in kar dve desetletji je v srcu Preddvora žalostno ždel in propadal. A nekega dne sta se mimo njega s kočijo pripeljala Grof in Grofica. »To bo najin novi grad!« sta vzkliknila. Za bogato obloženo mizo sta zbrala občinske može in jih jela prepričevati, da bosta njihovemu gradu vdihnila življenje in dušo. Rahlo nejeverni in v dvomih so privolili. Slabše kot je, ne more biti, so rekli in jima segli v roke.
Grof in Grofica sta dobra človeka in imata po celem svetu veliko prijateljev, zato ni čudno, da sta tudi v Preddvoru v hipu stkala za celo preprogo novih prijateljskih vezi. In so začeli prihajati. Ljudje od blizu in daleč, ljudje od daleč in blizu in ljudje od vsepovsod drugod, da priskočijo na pomoč. Odpeljali so gore in gore nesnage, drgnili stene, čistili tla, brusili polkna, da so se skozi grajska okna valili oblaki prahu. Tudi grajska vrtnarica Vera je prišla in s svojo, v cvetlice zaljubljeno druščino, grad obdala s stotinami vrtnic in drugih rož.
A nekega dne sta se mimo njega s kočijo pripeljala Grof in Grofica. »To bo najin novi grad!« sta vzkliknila. Za bogato obloženo mizo sta zbrala občinske može in jih jela prepričevati, da bosta njihovemu gradu vdihnila življenje in dušo. Rahlo nejeverni in v dvomih so privolili.
Še vinska klet je v gradu pa alkimistična lekarna, ljubka trgovinica, umetniška galerija in imenitna kavarna. Joj, s kakšnim žarom Grof in Grofica obiskovalce popeljeta po svoji razstavi!
Grad Dvor je hvaležno sprejemal vso to dobroto. Zadovoljno je zajemal zrak skozi sveže prepleskana okna, skozi katere je grajske sobane oblivala bleščeča svetloba. Pa ne le soban, tudi starinske omare, postelje, mizice, komode, umetniške slike, glasbene instrumente, kristalne lestence in druge dragocene starine, s katerimi sta jih opremila Grof in Grofica. Še vinska klet je v gradu pa alkimistična lekarna, ljubka trgovinica, umetniška galerija in imenitna kavarna. Joj, s kakšnim žarom Grof in Grofica obiskovalce popeljeta po svoji razstavi!
V grajski kapeli in poročni dvorani v prvem nadstropju se v gradu odvijajo poroke. Pred svečanim trenutkom se nevesta razvaja v damski sobi, ženin pa zbira pogum v lovski sobi z bogato knjižnico. Njuni gostje se med tem sprehajajo po gradu in grajskem parku, družijo se na grajski terasi in zabavajo v grajski kavarni.
Grad ve, da je zdaj v dobrih rokah. Njegova Grofica je slepa, zato se čutita in sporazumevata na drugačen, navadnim ljudem neznan način. In grad ve, da nikoli ne bo popoln. Njegov Grof je namreč garač in vedno bo našel še en kotiček, potreben preureditve. Tako bo njuna Grofica še naprej in še bolj srečna in zadovoljna.
Grad Dvor zdaj spet ponosno stoji v srcu Preddvora in vam svečano odpira svoja vrata. Dobrodošli.
