Ledinsko ime Kógle zajema tristo metrov dolg izrazit skalni rob ter hribine in strmali, ki se na vzhodni strani Hudičkovega boštka spuščajo globoko proti dolini Bistrice. Travnate strmine pod planinsko potjo so ljudje poimenovali Hribska pvat, nekoliko nižje pa se dvigujejo skalnati Ribčevi kuclji. Sečnja trave na tem predelu je bila najtežja na vsej Zaplati, prav tako snarjenje. Kógle, ki so zaradi strmih pobočij manj obiskane, so od nekdaj raj za gamse.
Kógle je množinsko poimenovana beseda, ki ima izvor v nemški besedi Kogel in pomeni hrib. Z besedo Kogel npr. za Koglami, na Koglah in Kogouc, je na kokrških kmetijah poimenovan marsikakšen hrib ali rob, od Zaplate do Storžiča pa ni v uporabi nikjer drugje. Domneva je, da je ime sem prinesel nekdo, ki je prihajal iz doline Kokre. V Planinskem vestniku leta 1955 je geograf Ivan Gams zapisal, da je domačin, lovec Drago Križnar, to področje imenoval Kogošek. Tega imena danes ne omenja nihče več.
Vir:
